Pred enim letom je naša Špela naredila korak za katerega si nikoli v življenju nisem mislila da ga bo.

Pustila je dobro službo in se odločila, da svojo karierno pot nadaljuje kot samostojna podjetnica. Če jo danes vprašam – ALI TI JE ŽAL? Odgovori, da nikoli, ter da je to ena izmed najboljših odločitev v njenemu življenju.

Te zanima zakaj?

Potem nadaljuj dalje in preberi njeno zgodbo o uspehu. 😉

No pa začnimo na začetku. Ime mi je Špela in sem mlada mamica ter starejša sestra Tine. Že od nekdaj sem vedela, da je izobrazba pomembna v življenju, ampak se je potrebno včasih znajti tudi drugače ali po svoje. Izobrazba seveda danes ni več najbolj pomemben faktor, je pa definitivno naložba za prihodnost. Tudi sama sem se šolala in nabirala dragocene izkušnje tekom faksa. Ko sem magistrirala iz managementa sem vedela, da je to nekaj kar bi rada počela v življenju. Saj veste, na faksu ti dajo velike upe, sanje in motivacijo, da lahko uspeš. Ampak realnost je daleč od tega. Prvič padeš na realna tla, ko diplomiraš.

Vprašaš se – kaj pa sedaj?

Dodatno izobraževanje za KIM K trepalnice.

Tako sem poleg tega, da sem se kar vpisala na magisterij začela iskati službo. In sem jo dobila – kot natakarica, kot učiteljica smučanja in tukaj so bila tudi raznovrstna ostala priložnostna dela. Ne ravno služba v moji stroki, kajne? 😉

Ne glede na to, kam sem hodila v službo, sem poskrbela za to, da sem ves čas nekaj delala in se dodatno izobraževala. V sklopu študija se mi je pojavila priložnost, da imam prakso v podjetju, v katerem sem se lahko učila v moji stroki.

Imela sem samo en cilj – naučiti se največ.

In res je bilo tako. Naučila sem se ogromno, delala, nabirala izkušnje in hkrati pisala magistrsko nalogo. Vmes sem postala mamica, magistrirala in spet ostala brez službe. Ampak, če verjameš vase je vse mogoče. Po porodniškem dopustu sem se redno zaposlila v podjetju, ki je bilo v moji stroki, ampak sem bila vsak dan 9 ur v službi, od tega pa še 2 uri na cesti. Ni bilo enostavno. Usklajevati delo in zasebno življenje je bilo zelo težko. Poleg tega so bili pritiski v službi vsak dan večji, delo se je vsak povečevalo in ko si na koncu z močmi se začneš spraševati. Si želim takšnega življenja?

Predvsem sem se pa na koncu dneva vprašala, če je sploh vredno imeti takšno delo, zaradi katerega sem bila večino časa odsotna od svoje družine. Žal ni vredno. Vsaj zame ni bilo. Prideš v življenju do točke ko enostavno ne gre več tako naprej in se začneš spraševati – kaj pa sedaj?

V vsem tem času pa je moja sestra zelo napredovala. Ustvarila si je svojo znamko in bila zelo uspešna na področju podaljševanja trepalnic. Prav tako je zelo uspešna kot trenerka in doživela neverjeten uspeh kot distributerka. Neverjetno veliko je dosegla za tako mlado osebo in nanjo sem zelo ponosna.

In potem… Spomnim se kot bi bilo včeraj.

Na zabavi za moj rojstni dan mi Tina reče: “Špela sedaj pa tako, odloči se ali boš prišla z menoj delati ali pa bom morala začeti iskati novo punco za pomoč v salonu.”
Tina je imela potrebo po razširitvi že kakšno leto in me je vztrajno prepričevala, da naj poskusim to delo in jaz sem jo vztrajno prepričevala, da to delo pa že ni zame. Da meni bo preveč dolgčas in da nikoli ne bom podaljševala trepalnic.

klasično podaljševanje trepalnic

Eden izmed prvih setov klasičnih trepalnic.

Hmm.. Zarečenega kruha se največ poje, kajne? 😉

In tako sem se decembra 2019 odločila, da se udeležim njenega začetnega tečaja in da vidimo kako bo to meni šlo. Prvi vtis je bil samo to: »Waw to je čisto drugače kot sem si pa jaz predstavljala«. V resnici sploh ni bilo tako slabo. 😊

Sledila je vaja, vaja in še 1x vaja. Moji modeli so pridno ležali po več ur, da je bil končni rezultat lep. Seveda je bilo potrebno še veliko stvari izboljšati, ampak bila sem ponosna na svoj končni izdelek. Zavedam se, da mi brez Tinine podpore in Tininega znanja ne bi približno tako uspelo, ampak sva bile obe zelo zadovoljne. In potem je se začelo počasi pridobivanje novih strank in spoznavanje »trepalničarskega« sveta.

Po prvem modelu sem že vedela, da sem se motila o vsem. Delo je bilo vse prej kot dolgočasno. Podaljševanje trepalnic in občutki po tem, ko je stranka zadovoljna so bili neverjetni. Tako se je začela moja samostojna pot. Januarja sem šla še na tečaj oblikovanja obrvi s kano, salon smo preuredili v dva prostora in februarja sem že odprla svoj s.p. Dobesedno čez noč sem dala odpoved v podjetju in postala samostojna podjetnica. Seveda so imeli moji najbližji dvome o tem. Moram priznati, da sem jih tudi jaz imela. Ampak sem morala zaupati sebi, svojem znanju in seveda Tini. Ni mi preostalo drugega, kot da imam en fokus. Uspelo mi bo. In uspelo mi je… dokler marca nisva morale zapreti salona.
Mislim, da kakšna dva tedna sploh nisem dojela, kaj se dogaja in sem bila jezna na cel svet.

Ampak v vsakem slabem je nekaj dobrega, kajne?

Volumensko podaljševanje trepalnic – postala sem tudi ambasador znamke Flawless lashes by Loreta.

V tem času sem se naučila kako ustvarjati objave na družbenih omrežjih in predvsem imela sem čas, da sem vadila volumen. Pri Tini sem se že pred karanteno udeležila tečaja za volumensko podaljševanje trepalnic in karantena je bila priložnost, da sem vsak dan vadila izdelovanje šopkov. In tako sem bila po 7 tednih zaprtja pripravljena, da začnem z volumenskim podaljševanjem trepalnic.

Nato je delo steklo, stranke so bile zadovoljne in kar je bilo najbolj pomembno – jaz sem resnično začela uživati v svojem delu. Svoj delavnik sem si začela prilagajati svojim potrebam, potrebam družine in kljub temu, da delam več, sedaj preživim več časa z najbližjimi ter imam več časa zase. Dejansko sploh nimam občutka, da hodim v službo. Osrečuje me dejstvo, da grem vsak dan z veseljem v službo in da z mojim delom osrečujem druge ženske.

Če sem se vseskozi spraševala kaj bom s svojimi dosedanjimi izkušnjami, kaj mi bo izobrazba, vam lahko povem, da vsaka izkušnja v življenju ima svoj namen.

Brez preteklosti ne bi bilo sedanjosti.

Veliko stvari sem se naučila in jih prenesla na dosedanje delo. Tudi, če je oblika dela drugačna, so si določene stvari podobne. Za vse izkušnje, ki sem jih pridobila v vseh teh letih, sem hvaležna. Brez njih ne bi bilo mene in prav tako nebi toliko cenila sedanjega dela. Mislim, da ni lepše stvari kot je ta, da lahko vsak dan delaš s strankami. Vesela sem, da lahko delo delim s sestro, saj nima vsak te možnosti. Najina različnost naju povezuje v enotnost. Moje izkušnje od drugod in njene izkušnje iz sveta trepalnic naju povežejo v odličen tim. Prav tako se zavedava, da je to šele začetek najine skupne poti in da je pred nama še veliko vzponov in padcev. Sanje in upi so veliki. Samo trdo delo naju bo pripeljalo do uresničitve le teh.

Vsem, ki si ne upate narediti koraka naprej v življenju pa sporočam – Naredite to sedaj! Nič nimate za izgubiti. V življenju ni napak, so samo lekcije, imej fokus, zaupaj vase in uspelo ti bo!